Danes je 72. rojstni dan Maxima Šostakoviča. 10. maj 1957 je bil tudi dan, ko si je slednji prislužil diplomo Moskovskega konservatorija s premiero očetovega 2. klavirskega koncerta (posvečenega sinu).Dmitrij Šostakovič o svojem Koncertu za klavir in orkester št 2.:"... Skladam slabo. Pravkar sem končal klavirski koncert, ki nima absolutno nobene umetniške, niti idealistične vrednosti."
No, ne vem, če lahko prikimam tej strogi samokritiki. Res je, da je delo vsebinsko enostavnejše in lahkotnejše od drugih koncertov in da ne (tako zelo eksplicitno) govori v Šostakovičevem tipičnem sarkastičnem in satiričnem jeziku (čeprav sta na kar nekaj mestih v prvem in zadnjem stavku več kot očitna dramatična moč konflikta in humor). Res je, da je koncert napisan v neoklasicističnem slogu, v konvencionalni sonatni formi; začenši z Allegrom, ki ga nasledita romantično nadahnjeni in melanholični srednji stavek in radostno-nasmejani zadnji stavek. Vendar ob vsem tem ne smemo spregledati, da je enostaven klasični jezik razvit do najvišjega umetniškega nivoja (z mojstrskim grajenjem na motivih, s spretno uporabo polifonije, v kreiranju edinstvenih razpoloženj, barv, v oblikovanju izvirnih glasbenih misli in celote) in da je hkrati odličen pedagoški pripomoček, saj je koncert dosegljiv tudi mladim pianistom.
Yefim Bronfman, klavir
Ni komentarjev:
Objavite komentar