Predvčerajšnjim je bil en žalosten dan za zgodovino visokega šolstva na Slovenskem. Masa študentov (okoli 10.000 jih je bilo) je končala svoje burne demonstracije pred parlamentom na precej klavrn način...
Citiram novice iz Dnevnika (20. 5. 2010):
Pročelje parlamenta je obtolčeno, domala vse šipe na oknih razbite, steklena vhodna vrata zdrobljena. Množica jeznih študentskih demonstrantov, ki so včeraj protestirali "za boljši socialni status študentov in dijakov" je v stavbo metala vse, kar jim je prišlo pod roke, najprej jajca, toaletni papir, plastenke, pločevinke piva in steklenice, nato še granitne kocke. Vsakič, ko je počilo steklo, so se iz večtisočglave množice zaslišali glasni žvižgi odobravanja in glasni vzkliki "toooooooo!.
V zelenico pred parlamentom je iz množice priletela celo molotovka, požgala grm ter osmodila pročelje. Ko je protestnike navsezadnje obkolilo vsaj sto policistov specialcev, so ti začeli obmetavati še njih. Najprej s kamenjem in jajci, nato s steklenicami in plastenkami, nazadnje tudi s kamenjem. "Enega pa smo le ranili," je ponosno povedal okajeni protestnik.
Lepo bi bilo imeti vpogled v statistiko, koliko študentov od teh, ki so sodelovali na burnih sredinih demonstracijah, je dejansko že študiralo zunaj svoje rodne dežele za daljše časovno obdobje. Skoraj prepričan sem, da ne prav veliko, saj bi v nasprotnem primeru jasno pritrdili, kako neizprosne in trde so razmere za študente v tujini oz. nasprotno - kako priviligirani so, na mnogih področjih socialno-kulturnega življenja, študentje v Sloveniji. Ta uvid bi jih najbrž precej užalostil, saj bi spoznali, da so za izraz črnobelega množičnega prepričanja (ali protesta) morali uničiti umetniško delo, ki nima nobene zveze z nasiljem in uničevanjem (četudi politika, ki v njem deluje lahko ima), ampak prav nasprotno simbolizira njihove korenine in uteleša najvišje humanistične vrednote. Končno, spoznali bi žalostno resnico, da so onečastili institucijo, ki jim je (kljub vsem spornim zakonom, ki so bili in ki še bodo) omogočila možnost kvalitetnega izobraževanja in dojstojnega življenja v deželi, kjer so se rodili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar