Naj prekinem svoje običajno objokavanje portugalskih kulturno-socialnih vzorcev z nečim, kar je resnično enkratno in kar je najverjetneje moč doživeti le v Portu in nikjer drugje na svetu. Noč s 23. na 24. junij - t.i. Noč svetega Janeza je eden najlepših praznikov, kar sem jih kdajkoli doživel. V počastitev svetnika, zavetnika zaljubljenih, se celotno mesto odpravi dol k reki, izkazujoč veselje, sočutje na prav poseben način;
s plastičnimi kladivci, ki ustvarjajo tanko-piskajoč zvok, ljudje (na tistoče in tisoče jih je) nežno tolčejo drug drugega po glavi. Kladivca lahko zamemjajo tudi rožnati česnovi bunkasti cvetovi na dolgih pecljih (a ti so še precej bolj žgečkljivi kot kladivca). Večerno magijo dopolnjujejo prelepi pobarvani goreči papirnati baloni, ki se vzpenjajo proti temnem nebu (najbrž skupaj z željami in molitvami) z vseh koncev mesta in mogočen polurni ognjemet, izstreljen s treh čolnov, zasidranih sredi reke Douro.Praznik spremljajo še mnoge druge aktivnosti in veliko simbolnosti (večerjanje sardinic - Sardinhada), okraševanje mesta s pisanimi trakovi in žogicami...), a še enkrat, najlepša je gesta s kladivci, ki združuje ljudi (četudi samo za en dan) na prav poseben nacin. Ob prijateljskem udarjanju človeka po glavi s plastičnim kladvicem in z iskrenim nasmehom na obrazu namreč ne moreš uiti alkimiji, ki te zbliža z njim nenavadno hitro in na prav poseben način. To je edini dan, edini čas, ko lahko nakloniš pozornost (ljubezen, sočutje, radost ob praznovanju) komur koli in kdaj koli si zaželiš. In kar je še lepše, vsakdo je tvoje naklonjenosti izjemno vesel, pa naj si bo mlad ali star, sofisticiran ali preprost, reven ali bogat.
Krasen praznik. Če greste na počitnice v Porto, pojdite v času "São João-a".
